Konec maja 2019 smo skupaj z našim partnerjem, Komunalo Slovenske Gorice, zaključili dela na regionalni cesti R2-439 Križevci-Senarska, na odseku skozi Sveti Jurij ob Ščavnici.
V prvi fazi projekta smo izvedli meteorni kanal s kamnito drčo, v drugi fazi pa dela preureditve obstoječih komunalnih vodov, in sicer telekomunikacijsko kanalizacijo, kabelsko kanalizacijo, elektro vode in javno razsvetljavo. Na željo občine smo zgradili tudi nove komunalne vode – vodovodni cevovod in fekalno kanalizacijo.
Po zaključenih delih komunalne infrastrukture smo izvedli dela na cesti. Cestni del je zajemal razširitev in preplastitev vozišča v širini 6 m ter sanacijo obstoječega vozišča. Na odsekih ceste, kjer spodnji ustroj ni bil ustrezen, smo zamenjali plast posteljice in tampona v debelini 20 cm. Zgornji ustroj je skupne debeline 13 cm, od tega 9 cm nosilne plasti in 4 cm obrabne plasti bitumenskega betona.
Vzporedno z izvedbo ceste smo izvajali tudi pločnik. V prvem delu ceste na območju 115 m smo izvedli obojestranski pločnik s kolesarsko stezo in površino za pešce. Od stacionaže 0 + 115 m naprej poteka enostranski pločnik širine 3 m, ki služi kot mešana površina za pešce in kolesarje. Odvod meteorne vode s pločnikov in ceste je speljan s točkovnim odvodnjavanjem, in sicer z zbiranjem vode ob robniku vozišča ali ob robniku koritnice in odvodnjavanjem vode z vtokom v požiralnike in naprej v cestno meteorno kanalizacijo.
Darko Šalamun, direktor projekta, razkriva posebnosti gradnje tako: »Projekt smo ob upoštevanju pogojev Zavoda za varnost kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) razdelili na dva pododseka. Prvi je bil dolžine 330 m in je zavarovano območje trškega jedra s strani ZVKDS. Na tem območju je bila zahtevana izvedba kamnitih robnikov in tlakov iz naravnega materiala na pločniku. Vsi oporni zidovi znotraj območja so morali biti iz kamna in imajo na kroni zidu kovano ograjo. Poleg tega je bila potrebna uskladitev višine in barve obcestnih kandelabrov z odgovornim konservatorjem. Na drugem pododseku v dolžini 684 m ni bilo posebnih pogojev in so dela potekala brez posebnosti. Je pa ves čas gradnje na cesti potekal promet ob polovičnih zaporah vozišča, izmenično enosmerno, kar je bil za nas poseben izziv, saj smo temu prilagodili tudi sistem in potek gradnje, ki sta bila zaradi tega otežena. Glede na gostoto in strukturo prometa smo skrbno načrtovali zapore ceste in upoštevali vsa določila, predpisana v prometnem elaboratu.«