Rekonstrukcija voziščne konstrukcije in objektov na avtocestnih odsekih v Arji vasi
Konec julija smo se v Pomgrad za družbo DARS, d.d., lotili obnove voziščne konstrukcije in objektov na odsekih AC A1/0041 Arja vas–Šentrupert od km 0,000 do km 6,400 in na AC A1/0641 Arja vas–Šentrupert od km 1,050 do km 6,400. Vrednost gradbenih del za ta projekt znaša 9,2 milijona evrov.
Trasa odseka AC Arja vas–Šentrupert je zasnovana kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovoma ter enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom.
Obnovo voziščne konstrukcije na tem odseku izvajamo v dveh etapah in štirih fazah gradnje:
- etapa se prične v km 0,000 in se konča v km 3,800. Na tem delu je ločilni pas v zeleni izvedbi, traso v smeri Maribora in Ljubljane pa ločujeta jarek in jeklena varnostna ograja z obeh strani jarka.
- etapa trase se začne v km 3,800 in se konča v km 6,400. Na tem delu AC je v ločilnem pasu obstoječa betonska varnostna ograja višine 80 cm.
V I. fazi gradnje smo najprej obnovili odstavni pas v obeh smereh vožnje, saj se je zaradi izvedbe del v ostalih fazah promet odvijal tudi po odstavnih pasovih. Med obnovo odstavnih pasov je promet potekal nemoteno po voznih in prehitevalnih pasovih.
V II. fazi smo v 1. etapi odstranili jekleno varnostno ograjo na obeh straneh in izvedli izkop do nosilnih temeljnih tal. Nato smo izvedli zasip izkopanega jarka in asfaltirali asfaltni temelj povprečne višine okrog 20 cm, na katerega smo montirali betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. V območju 2. etape smo demontirali obstoječo betonsko varnostno ograjo ter prav tako zgradili asfaltni temelj povprečne višine 20 cm, na katerega smo montirali novo betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. Med izvajanjem del v II. fazi se je promet v obeh smereh odvijal po dveh zožanih pasovih oz. po voznih in odstavnih pasovih. Gradbiščni promet se je medtem odvijal po zaprtih prehitevalnih pasovih.
Trenutno izvajamo III. fazo gradnje, in sicer lokalne sanacije voznega in prehitevalnega pasu v debelini okrog 8 cm ter nadgradnjo vseh pasov AC v smeri Ljubljane. Izvajamo tudi razširitev odstavnega pasu iz širine 2,5 m na 3,5 m in s tem prestavitev vseh jaškov obstoječih komunalij. Zaradi širjenja vozišča se izvaja tudi širjenje vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Nadgradnja vozišča bo sestavljena iz treh novih plasti asfalta, in sicer iz nosilne plasti debeline 8 cm, iz vezne plasti debeline 7 cm in iz obrabno zaporne plasti debeline 4 cm.
Med izvedbo III. faze promet poteka po vozišču odseka A1/0641 smer Maribor po štirih voznih pasovih – po dva v vsako smer vožnje. Predvidoma v začetku oktobra bomo izvedli III. fazo rekonstrukcije tega odseka, takrat pa se bo promet prek začasnih prehodov na srednjem ločilnem pasu preusmeril na odsek A1/0041 v smer Ljubljane, na katerem se bo promet prav tako odvijal po štirih voznih pasovih oz. po dveh v vsako smer vožnje.
V IV. fazi bomo izvajali lokalne sanacije, nadgradnjo vozišča v enakih debelinah, širitev odstavnega pasu iz 2,5 m na 3,5 m in širitev vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Za razliko od odseka A1/0041 bomo na tem odseku AC od km 0,000 do km 1,050 izvedli le razširitev odstavnega pasu, saj je bila rekonstrukcija vozišča na tem območju opravljena leta 2015. Območje obdelave vozišča znaša okrog 150.000 m2 asfaltnih površin, na katerem je predvidena poraba okrog 33.000 ton AC 32 base asfaltne mase za nosilne plasti, okrog 26.000 ton AC 22 bin asfaltne mase za vezno plast in okrog 15.000 ton SMA 11 PmB asfaltne mase za obrabno zaporne plasti. V sredinskem ločilnem pasu bomo vgradili novo BVO v dolžini 6,4 km, in sicer v celotni dolžini obravnavanega odseka ter novo JVO ob odstavnih pasovih v dolžini okrog 3.000 m. Rekonstrukcija vozišča s preplastitvijo se izvaja tudi na krakih A in B priključka Žalec. Po končanih gradbenih in asfalterskih delih bomo uredili še ponovno postavitev začasno odstranjene vertikalne prometne signalizacije in ponovno izvedbo horizontalne prometne signalizacije.
»Na gradbišču je dnevno v povprečju prisotnih 50 delavcev. Dela bomo zaključili v pogodbenem roku, ki znaša 120 koledarskih dni oziroma do konca letošnjega novembra,« je povedal vodja gradbišča Marjan Černčič.